Ob štirih zjutraj nam je zatulil alarm. Večina nas je še v spanju pripeljala do zbornega mesta, potem pa smo jo skupaj mahnili proti Mrežcam. Cesta lično splužena vse do spomenika. Tam pa v jutranjem mrazu, ki je bil sodeč po ARSO okoli -16°C, naprej s smučkami, le Igor je pešačil. Na žalost smo sončni vzhod zamudili, tko da je bilo sonce že “visoko” na nebu, ko smo prispeli do koče. Sneg pod nogami pa spodaj v gozdu mehak, zgoraj pa spihan in trd. Tudi naprej od koče ni zgleda obetajoče. Špura potegnjena, sneg pa trd, spihan in občasno kložast. Na vrhu nas, razen dveh, ki sta kampirala nekoliko nižje, ni bilo drugega. Malo se nastavimo soncu, popijemo čaj, spotoma naredim 220MPikslov veliko panoramo Julijcev za Igorja, potem pa se spustimo v dolino. Namesto na kočo, smučamo direktno po gmajni. Zgoraj po hrbtu sta se mešala kloža in trd sneg, spodaj med smrekami pa čisti užitek, PNM oz. Pršič Na Maso…
Več slik in besedila, kot vedno, na www.zunaj.si
Luka, Igor in Mato:)
