Hm, ko o tradiciji piše gušter, to seveda izpade smešno, ampak menda je res … tradicionalna namreč. Vikend po prvomajskih počitnicah je pri Bricu rezerviran za Paklenico. Stari mački si poleg opravka z novo generacijo alpinistične šole privoščijo nekaj tur za svojo dušo, ta-frišni pa tud prej al slej potegnejo/mo svoje prve raztežaje kot prvi v navezi.
Skupni tabor naj bi se začel v sredo, vendar smo v Dalmacijo (in iz nje) kapljali bolj po etapah. Luka in Ana sta prišla v izvidnico že v začetku tedna, Damjanu in Željki je že v sredo uspelo priti dovolj zgodaj, da sta uspela pofrikat nekaj smeri, kar nekaj se nas je nakapljalo do srede zvečer – dovolj zgodaj, da naredimo načrte za naslednji dan, ostali pa v četrtek zjutraj oziroma čez dan.
Četrtek in petek tako v celoti namenimo plezariji, polovico sobote nam je zalilo vreme, pa je bilo popoldne še vedno že dovolj relativno suhe skale, da smo se zapodili v kratke športno plezalne smeri. Nedeljo izkoristimo naveze vsaka v svojo smer in tudi dan zaključimo vsak v svojem tempu.
Če sem prav preštela, nas je bilo plezalcev – tako ali drugače povezanih z BricAlp-om v teh dnevih v Paklenici 37 in popolnoma jasno mi je, da niti slučajno nisem zajela vseh preplezanih smeri. Kratke športne sem tako ali tako izpustila, med ostalimi pa po količini vzponov “vodi” Danaja, saj smo se je lotili (in splezali) skoraj vsi udeleženci plezalnega tabora. Catch the Rainbow je zavrnila čist vse poskuse in se ni pustila ujeti nikomur, prav tako Pero.
V petek smo družno okupirali Veliki Ćuk, saj se je 9 navez podilo v smereh Water song, Centralni kamin in Severno rebro. Občasno smo sicer en drugemu mal hodili v zelje (no ja, v smer), ampak je bla družba fejst, plezarija pa zato še bolj prijetna.
Poleg zgoraj omenjenih smeri so se naše naveze ene bolj ene manj uspešno spopadale še s smermi Oliver Dragojevič, Oprosti mi pape, Spit Bull, Akademska, Šaleška, Domžalska, Nosorog, Bračna, Kamasutra, Velebitaška, Brahmova, Karabore … pa najbrž s še kakšno, ki mi je pri nabiranju informacij ušla.
Izčrpno se je o svojih smereh pred dnevi razpisal že Luka tukaj, pa nekaj še jaz. Upam, da bo vtise o vsem skupaj dodal še kdo od vseh, ki smo – kot pravi Luka – enkratno zapravili podaljšani konec tedna.
