Z Maretom sva v nedeljo obiskala planino Laz. Tam sva naletela na že aktivne hostarje, holcarje, drvarje inu podobne “žvali”, ki so že do najinega prihoda znosili, nažagali in nasekali večino drv za zimsko zalogo. Edino tisto opevano plezališče zaenkrat še vedno čaka na zagretega frikota z bormašino, da opremi smeri v hudo dobri, a tudi hudo previsni skali. No, tko nekak. S(m)o pa en per gor spil, pa kitaro sva z Maretom gor pritovorila, za večere ob tabornem ognju, zdej k mamo tolk drv. Javljam pa Miloša, da gor zrihta še kakšno pesmarico! Skratka ni nam blo hudga.
Plezalni center, gorski vodnik, turno smučanje, alpinizem
