No, ali tako nekako :). Ker je za naslednji teden napovedan dež (in tokrat se je, če pogledam skozi okno, napoved kar dodobra uresničila) sem lovil zadnje lepe dneve. Tako sva z Milošem v petek navkljub slabemu vremenu (večino časa je bila vidljivost cca. 20m) po Slovenski smeri v Triglavski S steni popeljala njegovo mat, ki si je ture že dolgo želela in jo končno dobila kot rojstnodnevno darilo od Miloša. Za 67 let je plezala fantastično in samo kapo dol! Plezali smo pa vstop čez macesne in izstop po Frelihovi prečki.
Naslednji dan, v soboto, pa sva z Janezom končno zaplezala v (že dolgo dogovorjenih) Šitah. Smer se glasi na ime Herlec-Kočevar in je navkljub “skromni” oceni V- kar pošteno na glavo in ponudi strmo plezarijo od vstopa pa do konca. Sestop je pa tudi zgodba zase, pot do Jalovške škrbine se precej vleče, sploh če vmes splezaš še na kake 3 druge škrbinice :).
Na blogu pa je kot ponavadi še več nakladancije.
