Tisto sončno soboto je bilo marsikomu škoda začeti hribovski dan ob 4h popoldne, pa vendar so bila navodila stroga in nepopustljiva. Zbor točno takrat na Prtovču, bohnadej, da turo potegneš s kakšnega drugega dela proti vrhu … mislim, lahko, ampak ob 4h je neizogiben zbor pri cerkvici na parkirišču, sicer 🙂 … Malo nad vasjo, bistveno prej, preden smo zagledali prvo od tiralic, nam je ata, ki se je vračal z vrha, brez oklevanja razložil, da bi kar fajn zaslužil z nami, če bi se nas spravil nabrati na kup. Tako pa je izjavil le … srečno fantje in punce, se mi zdi, da vas čaka nekaj precej zanimivega.
Ah ne, kje pa, otovorjeni s polno plezalno opremo, štriki in dodatnim tovorom v obliki dveh harmonik, ki so nam jih »biriči« dodelili na parkirišču, pa res nismo pričakovali, da bi se nam lahko zgodilo kaj zanimivega 😉 a ne 🙂 Glih tolk smo imeli še časa, da smo prešvicane cunje zamenjali za tisto, kar smo prinesli s seboj v ruzakih in želodce oblekli v plast zaščite pred vsebino, ki je sledila v nadaljevanju večera in noči. Pa mal je blo treba poplaknit tiste črvičke, ki so pri enih bolj, pri drugih manj rogovilili po črevesju … konec koncev so bile videne in slišane zgodbe iz preteklih let hudo zanimive … vendar so se seveda dogajale generacijam pred tem 🙂
Zadnje priprave, zadnje besede vzpodbude … ma lej, je kar je. Pejmo še mi dat tole skoz. Itak smo že skorej đombe 🙂
Ja, so sledila navodila, itak 🙂 Bohnadej, da si tole kej zrahljata (boh so cukale kocine), če ne bosta složna, bojo pele batine, če bo ona jezikala, jih boš dobil ti, če boš ti delal probleme, jih dobiš dvojno dozo … aja, pa vajina črka je … tud v sanjah je ne smeta izgovorit, jasno? No matter what, sicer … ja rit bo ob koncu večera v vsakem primeru plava, vprašanje je le, kako zelo močno.
Zdej je, kar je. Jedilnica na 1642m nadmorske višine se je tako kot vsako leto ob tem času za nekaj ur nepreklicno spremenila v sodno dvorano. Kakšna so pravila v sodni dvorani, pa bi bolj ali manj moralo biti jasno vsakomur … 🙂 al pa tud ne … Torej – popolna tišina za vse, ki niso ničesar vprašani, nobenega alkohola v dvorani, trojica za sodniško mizo ne sme biti žejna, tudi njihovi kozarci ne smejo biti prazni … obtoženci pa, hja, sami so si krivi, da sedijo, kjer sedijo, kdo jih je pa silil, da počnejo neumnosti 😉 …

vesela trojica – z leve tožilec, sodnik in branilec
in seveda poleg ostalega doze brihtola za obtožence

Vsi ostali pa dobite že prvo dozo udarcev, da se naučite brati anagrame

katera naveza se bo odrezala najbolje? vplest je blo treba prusikov vozel … eeeeej, kwa golfaš? vplest, sem reku!